 |
Olimpija
|
|
Kdo je boljši: Posma ali Edmonds |
Posma |
|
93% |
[ 15 ] |
Edmonds |
|
6% |
[ 1 ] |
|
Skupaj glasov : 16 |
|
Avtor |
Sporočilo |
zmajčk
prva postava


Pridružen/-a: 24.03. 2008, 12:45 Prispevkov: 1290 Kraj: metropola |
|
|
|
haha dream on...on ne bo kr tko šu...ne vem če ste že vidl en filmčk o stereotipih kao EU vs. Italija in k pride tema oblast vidš k se špagetk kr zakorenin na prestolu pa ga žiu bog ne more dol spraut medtem ko se v EU ljudje lepo menjajo ...če najdm link od tega filmčka prlepm no ja moja poanta je bla da je sekl tko k un italjan 
_________________ Če bi imela življenji dve, tebi OLIMPIJA bi dala obe!
----
Yarema: V polnem Tivoliju so doma najboljši navijači v ligi! |
|
05 Feb 2009 12:55 |
|
 |
Zeleni Zmaj
prva postava


Pridružen/-a: 28.09. 2008, 08:16 Prispevkov: 1103 Kraj: Ljubljana |
|
|
|
Vseeno bo treba sestavit močno ekipo, tako, da po sezoni bodo imel velik dela pa še novega trenerja pripeljat in bomo videli kaj bodo naredili. Naslednjo sezono je treba pridt v končnico in tako se za sezono 2008/2009 zaklučuje. Le še predzadnja tekma v Tivoliju na tekmi Olimpija-Linz potem pa še polfinale in finale DP.
_________________ Dej gol za OLIMPIJO
Dej gol za METROPOLO
Dej gol za DRAGONSE
Dej gol AJDE ZMAGITE!
Eno Življenje, Ena Ljubezen
OLIMPIJA LJUBLJANA
TOMAŽ VNUK- HVALA TI! |
|
05 Feb 2009 15:58 |
|
 |
LBJ#23
prva postava


Pridružen/-a: 09.01. 2009, 17:27 Prispevkov: 1474 Kraj: Ljubljana |
|
Zanimiv intervju z Mikeom Posmo |
|
Po odhodu ameriškega trenerja Mika Posme iz Olimpije so mnogi navijači upali, da se bo še kdaj vrnil v deželo na sončni strani Alp. Ta želja se jim je sicer uresničila, vendar se je Američan tokrat vrnil, da bi pomagal Jeseničanom. Dvainštiridesetletni Američan pa ni le uspešen trener, ampak se je pred sedmimi leti lotil tudi pisanja knjige o svojem življenju, in kot pravi, bo to izredno zanimivo branje. Je tudi ponosni oče dveh hčerk, ki sta tako kot on uspešni športnici, po 25 letih zakona pa je še vedno noro zaljubljen v svojo ženo.
Mike Posma se je rodil 16. decembra 1967 v zvezni državi New York tik ob meji s Kanado, zato je bil hokej vedno pomemben člen v njegovem življenju. "Živel sem v mestecu, kjer je bilo tristo prebivalcev. Po šoli smo se otroci ukvarjali z različnimi športi, kot sta na primer bejzbol in golf, pozimi pa so gasilci okolico cerkve polili z vodo, ki je zamrznila, in smo lahko drsali. Ko sem bil star sedem ali osem let, smo se preselili v okolico Albanyja, glavnega mesta zvezne države New York, kjer sem preživel nekaj let, nato pa začel obiskovati zasebno šolo."
Ta selitev je bila zanj zelo težka, toda ni imel druge izbire. "Če sem hotel dobiti štipendijo in priložnost za igranje hokeja, je bila to moja edina možnost." Imel je to srečo, da je odraščal v ljubeči družini, ki ga je vedno podpirala. "Moj oče je imel službo, ki mu je omogočala, da je veliko potoval, zato je vedno hodil na moje in bratove tekme. Ko sem igral na univerzi v Michiganu, je nekoč prišel pogledat mojo hokejsko tekmo, nato pa šel še k bratu, ki je bil oddaljen 14 ur vožnje." V mestecu, kjer je odrasel, niso imeli hokejske dvorane, zato je njegov oče, ki je bil pomemben mož v mestu, zaposlil domorodce, ki so pomagali zgraditi dvorano, Mike pa jim je vsak dan prinašal sendviče in pivo. "Oče je bil edini v mestu, ki je imel univerzitetno izobrazbo, zato je šel do njihovega poglavarja in jih prosil za pomoč. Ostali prebivalci mesta pa so zbrali nekaj denarja in v šestih mesecih je bila nova dvorana zgrajena."
Mike je odraščal z dve leti mlajšim bratom, s katerim sta vedno tekmovala, kdo bo boljši in močnejši. "Veliko sva se pretepala in tekmovala v različnih športih. Ker sva bila skoraj enako stara, sva se lahko primerjala na primer v dviganju uteži. Kot igralec hokeja je bil boljši od mene, saj je na univerzi osvojil nekajkrat tudi prvenstvo." Mikov oče je bil zelo dober igralec bejzbola, zato se je tudi sam ukvarjal s tem športom, še več, vedno je želel postati profesionalni igralec, medtem ko ga profesionalna hokejska kariera ni nikoli zanimala. "V bejzbolu sem bil boljši kot na ledu, vendar nisem bil dovolj hiter. Vedno sem si želel igrati za moštvo New York Yankees. Nikoli nisem niti pomislil na to, da bi bil profesionalni hokejist. Preprosto nisem bil dovolj dober, da bi kdaj zaigral v NHL." Za ledeno ploskev se je na koncu odločil zaradi zanimivih razlogov: "Vsi lahko tečejo ali brcajo žogo, vendar ne zna vsak drsati. Če pogledam na primer košarko, so meti in zabijanja vedno isti, pri hokeju pa lahko gol zadeneš na veliko različnih načinov, in to me je pritegnilo. To in dejstvo, da se lahko z nekom stepeš, ne da bi bil za to resneje kaznovan."
Bil je učitelj fizike
V šoli je bil zelo dober učenec, zato nikoli ni imel domačih nalog. "Preprosto jih nisem nikoli delal, starši me pa nikoli niso spraševali, ali jih imam. Moje ocene so se gibale med štiri in pet, kar je bilo tako za očeta kot za mamo zadovoljivo." Od predmetov v šoli je imel najraje tiste, v katerih ni bil zelo dober, najbolj pa ga je zanimala fizika. "Nekaj časa sem bil tudi nadomestni učitelj fizike. Na univerzi so iskali učitelja, saj je imel prejšnji težave z zdravjem. Poleg tega mi je žena rekla, naj si poiščem službo, in tako sem pristal tam. Fizika mi je všeč, saj je na eni strani kot matematika, kjer je vse pravilno, vključuje pa tudi čas in prostor, ki nista tako pravilna."
Razen fizike ga je zanimala tudi angleščina, saj je že takrat zelo rad pisal, zadnjih sedem let pa se je lotil tudi pisanja knjige. "Pišem o vsem, kar se je doslej zgodilo v mojem življenju. Knjiga vsebuje veliko zanimivosti, tako smešne dogodke kot tiste malo manj smešne. Sem zelo iskren in napišem vse, tako kot se je zgodilo, pa čeprav stvari niso vedno rožnate. Trenutno sem v fazi organiziranja vseh teh dogodkov in izbiranja tistih, ki bi bili najboljši za objavo. Pri pisanju mi pomaga zelo dober prijatelj, sicer odvetnik v Oregonu." Mike še ne ve, kdaj in kje bo knjigo izdal, a je nekaj založniških hiš že pokazalo zanimanje za njegovo zgodbo. "Ko bom pripravljen za ta korak, hočem, da bo vse tako, kot mora biti. Že zdaj lahko povem, da bo zgodba res zanimiva. Podobna bo slogu Hunterja Thompsona, ki je eden mojih najljubših pisateljev. Imel sem ga tudi priložnost spoznati, preden je naredil samomor. To je bilo zame tako pomembno kot za slovenskega hokejista, da spozna Rudija Hitija."
Imam res privlačno ženo
Čeprav se je Mike v življenju ukvarjal z mnogimi športi, je kaj kmalu ugotovil, da ima hokej neki posebni čar. "Ko sem bil še majhen, smo doma imeli televizijo, na kateri smo lahko spremljali le štiri programe. Eden od teh je bil tudi kanadski program, kjer so predvajali veliko hokejskih tekem. Ko obiščem starše, se še danes z bratom in očetom najraje uležemo na kavč in skupaj spremljamo hokejske tekme ne glede na to, kdo igra." S hokejem se je zelo intenzivno začel ukvarjati na univerzi Michigan, kjer je dobil štipendijo in priložnost igrati. Na univerzo je šel na željo staršev, ki so hoteli, da konča šolanje, čeprav sam tega ni hotel. Njegovo študentsko življenje pa ni bilo v celoti posvečeno športu, ampak se je zelo rad družil in hodil na zabave, vendar kot pravi, ni nikoli lovil deklet. "Ko sem bil na univerzi, sem hodil s punco, ki je še zdaj moja žena. Ko sem jo prvič zagledal, se mi je zdela zelo privlačna in še danes imava res odličen odnos. Na univerzi sem se družil z vsemi, s smučarji, glasbeniki, fiziki, tudi s tistimi, ki so kadili travo, vendar sam nisem nikoli tega počel in tudi ne odobravam uživanja drog. Namesto da bi izključeval ljudi iz svoje družbe samo zato, ker so bili drugačni od mene, sem se raje vključeval med različne vrste ljudi. Vedno me je zanimalo, kakšni so ljudje v godalnem orkestru in med mažoretkami, saj je veljal stereotip, da se tja vključujejo samo najbolj privlačne punce in homoseksualni fantje. Zato sem preveril in se z vsemi dobro razumel, oni pa so se začeli družiti tudi s športniki, med katere sem spadal."
Mike univerze ni nikoli končal, čeprav so ga zanimale različne stvari, kot je na primer angleščina, novinarstvo, film in tudi znanost. "Nikoli mi ni bilo žal, da nisem končal študija, ker se lahko vedno znova vrnem. Ne potrebujem diplome, da bi mi nekdo povedal, kaj si želim. Izkušenj, ki sem jih pridobil zunaj študija, me ne bi mogel nihče naučiti." Poleg trenerskega poklica se je Mike v letu dni premora, ki si ga je vzel po vrnitvi iz Ljubljane, ukvarjal tudi z urejanjem zunanjosti bivalnih površin. "Združil sem se še s tremi fanti, ki so prej igrali hokej, in skupaj smo ustvarili zelo zanimive stvari, dokler me niso poklicali z Jesenic. Trenerski poklic je tisti, ki ga najraje in najbolje opravljam. Ko nekaj zgradiš, lahko svojo stvaritev le pogledaš, in to je to. Pri treniranju pa iz dneva v dan spremljaš igralce in njihov napredek. Rad dobro vplivam na ljudi in jim pomagam. Sicer mi urejanje okolice prinaša več denarja, a sem raje trener."
Hčerki po očetovih stopinjah
Svojo veliko ljubezen je Mike spoznal ob koncu srednje šole in je že 25 let srečno poročen, čeprav jima kot vsem parom ni bilo vedno lahko, še zlasti ker je Mike veliko igral in vodil ekipe v Evropi, njegova družina pa ostaja v Južni Karolini. Po vseh teh letih še vedno ne najde pravih besed, s katerimi bi lahko opisal, kako izjemna ženska je njegova žena. "Laurie je zelo pametna ženska, ki trenutno vodi hotel, poleg tega zelo rada pomaga pri cerkvenih dejavnostih v šoli, kamor zahajata najina otroka," z občudovanjem pove Mike, ki v šali še doda, da tega njegova žena ne sme izvedeti, saj bo izpadel manjvreden. "Ko sem se odločil vezati, sem vedel, da ne bo lahko, vendar je veliko srečnih trenutkov. Prav zaradi tega imava tako dober odnos."
Laurie in Mike imata tudi hčerki, Cassidy in Josie, ki sta prav tako odlični športnici. "Starejša Cassidy je res neverjetno talentirana, čeprav se ne bori veliko. Na primer pri nogometu samo stoji, se igra z lasmi in čaka na žogo. Ko pa jo dobi, je z njenimi nasprotnicami konec. Mlajša pa je njeno nasprotje, saj je prava borka. Ko sem doma, me že navsezgodaj zbudi in hoče, da jo treniram in se igram z njo. Nobene od njiju ne silim, da se ukvarja s športom, in lahko sem vesel, ko me prosita za pomoč. Z dekleti je težje kot s fanti. Slednjim lahko daš palico in pak in imaš dva tedna mir. Dekleta pa nenehno potrebujejo kaj - telefon, računalnik ali ličila." Med letom premora od hokeja je med drugim treniral tudi hčerkino nogometno ekipo, ki je zmagala na turnirju, Cassidy pa je bila izbrana za najboljšo igralko. "Ko ju kdorkoli vpraša, kaj počnem, nimata pojma. Vesta le, da sem trener nekje v Evropi. Rojeni sta bili v Švici in tekoče govorita francosko, vendar življenjski slog, ki ga živim, ni zanju. Čeprav sem zdoma večino leta, imam odličen odnos z družino. Pri vsem tem je najboljše to, da so me veseli, ko pridem, in prav tako veseli, ko grem. Če se le da, ju pokličem vsak dan."
Tudi otroci boljši od njega
Odličen odnos ima tudi s staršema in bratom, najbolj pa si želi, da bi bil vsaj pol tako dober kot njegov oče. "Oče in mama sta res naredila vse za naju in še danes sem jima hvaležen za vse. Oče me vedno podpira, mama pa nosi s sabo dodatnih pet tisoč dolarjev v primeru, če bi kateri od nas naredil kakšno neumnost in pristal v zaporu, za našega prijatelja Jimmyja pa doda še tisoč zelencev. Vedno je pripravljena, čeprav tega denarja še nikoli ni uporabila." Po upokojitvi kot hokejist se je Mike odločil, da bi rad živel nekje, kjer je večino časa toplo in bi lahko igral golf, hčerki pa je hotel vpisati na zasebno katoliško šolo. "Ko odraščaš, se določenih stvari in razmer navadiš, zato sem si zaželel sprememb. Nisem hotel več kidati snega, zmrzovati in nositi petih plasti oblačil. V Južni Karolini sem se navadil vsak dan nositi natikače, kratke hlače, srajco in sončna očala, a tudi tega sem se sčasoma naveličal, zato mi je tako všeč v Sloveniji, kjer se letni časi spreminjajo. Upam, da bom uspel pripeljati tudi hčerki. Prepričan sem, da bi res uživali tukaj, saj še nista videli snega, vendar zaradi šole trenutno ne moreta priti, mogoče poleti."
Mike je navdušen tudi nad tem, da ima Slovenija kljub majhnosti tako veliko število športnikov, ki so uspešni v mnogih športih. "Imate odlične hokejiste, odbojkarje, košarkarje, tekače na smučeh, in to je zame neverjetno, kot tudi to, da je večina športnikov uspešnih tudi v ostalih športih. Ko sem bil v Ljubljani, sem s hokejisti igral košarko. Mislil sem, da sem jaz dober, a so bili vsi boljši od mene. Nato sem igral z otroki, saj sem upal, da bom vsaj proti njim boljši, vendar sem se spet zmotil. Nimate veliko, toda kar imate, je res dobro," se je nad našo majhno državo navdušil 42-letni trener, ki načrtov za prihodnost raje ne dela in se osredotoča na sedanjost. Na vprašanje, kakšen je njegov idealni scenarij za prihodnost, je za zaključek odgovoril: "Popolni kaos. Rad imam kaos, saj vedno zahteva nekoga, da ga popravi, če pa je zatišje, to pomeni, da se pripravlja nekaj strašnega kot bombni napad."
_________________ VSI ZA ŠAMPIJONE ZELENE!!! |
|
17 Dec 2009 17:35 |
|
 |
LBJ#23
prva postava


Pridružen/-a: 09.01. 2009, 17:27 Prispevkov: 1474 Kraj: Ljubljana |
|
Posma v Italijo, Kovačevič brez prve lovorike |
|
Ameriški strateg Mike Posma bo znova deloval v bližini Slovenije, saj je prevzel vajeti Fasse iz Italije. V tej je bila odigrana tekma superpokala, kjer je Ritten ugnal Asiago Sabahudina Kovačeviča.
Mike Posma, ki je konec minule sezone že drugič moral zapustiti Slovenijo, se znova vrača v bližino dežele na sončni strani Alp. Uspešen, a hkrati tudi problematični strateg, je novega delodajalca našel v Italiji, kjer bo odslej vodil Fasso. Pri slednji se kot kaže niso nič ozrli na razlog, zaradi katerega je Američan zapustil Slovenijo in težave, ki so ga spremljale. Mnogi si sedaj zastavljajo vprašanje, ali bo Posmi sledil tudi veteran Todd Elik, ki je pred časom sporazumno prekinil pogodbo z Jesenicami.
V Italiji se prvenstvo še ni začelo, je pa bila odigrana prva tekma. Natančneje sta se v superpokalu pomerila Asiago in Ritten. Prvi branijo naslov državnega prvaka, na klopi sedi slovenski selektor John Harrington, medtem ko je obrambo pred sezono okrepil Sabahudin Kovačevič. Vseeno aktualni prvaki uvodnega obračuna niso uspeli odločiti v svojo korist, saj je bila nekdanja ekipa Žige Pavlina boljša s 3:0. Dva zadetka sta padla že v prvi tretjini, preostali v pa v zadnji.
http://www.siol.net/sportal/hokej/2010/09/posma_v_italijo_kovacevic_brez_prve_lovorike.aspx
_________________ VSI ZA ŠAMPIJONE ZELENE!!! |
|
22 Sep 2010 18:59 |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|