Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

No takle izgleda ali pa je izgledal naš novi trener:

Osebno upam, da se bomo v Tivoliju morali navaditi tega obraza, kajti to bi pomenilo dobre rezultate Cool

_________________
OLIMPIJA gre

lep dan vam želi administrator foruma Malinuc

Hokejisti Tilie Olimpije so v sredo dobili že petega trenerja v zadnjih dveh letih. Severnoameriške stratege je nasledil gostobesedni Finec Hannu Järvenpää, ki bo v petek debitiral proti Celovčanom.

Pri hokejskem moštvu izpod Šišenskega hriba že dalj časa prevladujejo hokejisti in strokovnjaki s področja Severne Amerike, v zadnjih letih pa je tudi nekaj skandinavskega pridiha. V minulih letih so dres Olimpije nosili Pasi Petrilainen, Markus Korhonen in Jesse Niinimäki, sedaj pa se je na trenersko klop sedel še en finski predstavnik, in sicer Hannu Järvenpää.

"Pred prihodom v Slovenijo sem bil v Edmontonu, kjer sem sodeloval s Stevom Serdayhnyjem, ki je pri Edmontonu specializiran trener za drsalno tehniko. Prišla je ponudba Olimpije, kjer od prej poznam le enega igralca, Franka Banhama. Slednji je igral na finskem za moštvo, kjer sem bil pomočnik trenerja. Ko sem prejel ponudbo, nisem potreboval veliko časa, da sem se odločil za odhod v Ljubljano," je o svojem prihodu dejal novi prvi mož na klopi Olimpije.

Član finske hiše slavnih ima za sabo bogato hokejsko kariero, medtem ko na mestu glavnega trenerja še nima veliko izkušenj. "Zadnja tri leta sem že opravljal delo glavnega trenerja. Bil sem na klopi Espoo Blues, prav tako pa sem bil tudi na klopi Estonije do 18 let. Sedaj je to zame zares lepa priložnost, vendar nimam občutka, da gre za prvo resnejše delo glavnega trenerja," se z dokaj kratko vlogo glavnega trenerja ne obremenjuje 46-letnik, nato pa po seznanitvi, da je že peti trener v zadnjih dveh letih, samozavestno doda: "Nikoli ne veš, kdaj boš moral zapustiti ekipo. Pravijo, da sta dve vrsti trenerjev; tisti, ki jih odpustijo, in tisti, ki bodo odpuščeni. O tem ne smeš niti razmišljati, moraš biti prepričan vase in verjeti, da lahko zadevo pripelješ do konca. Verjamem vase in nimam ničesar za skrivati. Igralci me bodo s časom tudi bolje spoznali in prepričan sem, da bomo imeli dobre odnose. Slednji pa na daljši rok vedno pomagajo pri doseganju zmag."

Odpraviti nepotrebne prekrške

Bo pa moral Finec, ki ima za sabo tudi 114 nastopov v ligi NHL, hitro zavihati rokave, saj je zaostanek za končnico znova narasel na pet točk. Že v petek se bo prvič predstavil gledalcem v dvorani Tivoli, kamor prihaja KAC iz Celovca, ki v zadnjih krogih prihaja v formo.

"V tem trenutku lahko rečem le, da gremo iz tekme v tekmo. Čaka nas naporen tempo, saj igramo tri tekme v petih dneh. Igralci se morajo dodatno gnati, jaz pa sem tu, da jim pri tem pomagam in jih spodbujam. Od igralcev pričakujem, da dajo svoj maksimum. Le v tem primeru smo lahko skupaj uspešni. Če bomo dali vse od sebe, bodo prišle zmage. Osebno verjamem v ekipo," se zaveda napornega ritma Järvenpää, o receptu za uspešne nastope pa pravi: "Ko delaš trdo in igraš z glavo ter s srcem, imaš lepe možnosti, da zmagaš. Ekipa je imela očitno veliko težav, saj je naredila preveliko število nepotrebnih prekrškov. Seveda se zgodi, da pride ob preveliki želji do prekrška, tega se zavedam tudi sam, saj sem igral hokej. Vendar pa jih bomo morali odpraviti. Še posebej ne smemo delati prekrškov v nasprotnikovi tretjini. Če želimo zmagovati, bomo morali igrati z glavo."

Pri spremembah korak za korakom

Sedmi sili je za finskega državljana neobičajno sproščen in zgovoren strokovnjak tudi zaupal, da bo napravil določene spremembe v postavi, ki pa ne bodo drastične. O svojih izbrancih pa se je pogovoril s športnim direktorjem in predhodnikom na klopi, Matjažem Sekljem: "Danes dopoldne sva imela dolg sestanek. Posredoval mi je vse podatke o ekipi in njeni moči ter tudi slabostih. Dobil sem sliko, kje bo potrebno najbolj delati. Pred nami je še veliko tekem, bi bil pa neumen, če bi stvari obrnil povsem na glavo in začel preveč spreminjati zadeve. Pri spremembah je potreben določen čas. V tem trenutku pa je najpomembnejša stvar psihološka priprava. Pri preostalih spremembah bomo šli korak za korakom."

http://www.siol.net/sportal/hokej/ebel/2009/12/pogovor_z_novim_trenerjem_tilie_olimpije.aspx

_________________
VSI ZA ŠAMPIJONE ZELENE!!!

angleščino ma pa fenomenalno Smile

ampak tut to mu oprostim sam zmagujejo nj Wink

_________________
Če bi imela življenji dve, tebi OLIMPIJA bi dala obe!
----
Yarema: V polnem Tivoliju so doma najboljši navijači v ligi!

ne želim nič prehitevat in človeka ža nekaj obsodit ampak, tole mi ni nič všeč, da imamo spet nekoga, ki je bil do sedaj samo pomočnik trenerja. isto je bilo z geliansom. pomočink je bistveno manj zahtevna naloga kot trener in bojim se, da ima premalo trenerskih izkušenj. ampak, sedaj je kar je in počakajmo nekaj tekem oz. december. vse bo kmalu jasno.

sicer pa ob takem sojenju, kot je bilo zadnjič proti dunaju, ne moremo videt končnice, pa če pol NHL-a zaigra za nas.

Finski trener Hannu Järvenpää, ki je sredi decembra sedel na klop hokejistov Tilie Olimpije, je podaljšal pogodbo še za dve leti in ostaja v Tivoliju do leta 2012.

Poleg direktorja Matjaža Seklja bo Järvenpää imel največ besede pri sestavi ekipe, verjame pa v mlade moči. Pogodbo za prihodnjo sezono imata za zdaj podpisano le Nejc Berlisk in Žiga Pance.

_________________
VSI ZA ŠAMPIJONE ZELENE!!!

Zanimiv intervju z našim trenerjem v Ekipi:

Tujci niso prišli zaradi denarja

Finski strateg Hannu Järvenpää je včeraj kot glavni trener Olimpije z moštvom začel projekt sezona 2010/11. Decembra lani je 47-letni Finec prevzel zmaje, takrat je bil že peti glavni trener, ki je v le dveh sezonah sprejel to nalogo. V nasprotju s svojimi predhodniki se je po končani sezoni odločil, da bo z zmaji vztrajal še prihodnji dve sezoni. Po delovnem poletju, na začetku katerega je z mladimi slovenskimi igralci zakoličil ogrodje ekipe, v zadnjem mesecu pa je veliko časa porabil za iskanje primernih tujih okrepitev, se je zdaj vrnil v Ljubljano in nekaj besed spregovoril tudi za Ekipo.

* Kakšno poletje je za vami? Ste se sploh kaj spočili? Kakšni so občutki ob vnovični vrnitvi v Slovenijo?

Za menoj je poletje, v katerem sem bil precej zaposlen, a ne skrbite, našel sem tudi čas za prave počitnice. Po pravici povedano, nisem se mogel povsem prepustiti dopustu, preveč različnih misli, predvsem s prihodnostjo Olimpije, se mi je podilo po glavi. Vesel sem, da sem se vrnil v Ljubljano. Kot vidite, igralci so že na kupu, sonce sije, a na žalost bomo večino časa preživeli v notranjosti dvorane Tivoli. Nekako sem, odkar sem se po sezoni vrnil na Finsko, komaj čakal, da se vrnem v Ljubljano. Smo pred novim izzivom in letos moramo zelo napredovati.

* Kako je bilo v preteklih mesecih z iskanjem tujih okrepitev? Kot nam je bilo rečeno, ste za večino poskrbeli sami, nekaj jih je izbrskal tudi direktor kluba Matjaž Sekelj. Sedem tujcev je precejšnja številka. Ali ste ob Mattu Higginsu, ki je zeleno-beli dres nosil že lani, ostale poznali že prej? Ste jih že videli na ledu?

Ko si želiš prav določene igralce, se v tem vselej skriva velik izziv. Precej časa in truda je bilo vloženega v to nalogo in moram reči, da sva s Sekljem dobro sodelovala. Kot veste, ima klub zelo skromen proračun, in vse, kar lahko rečem za nove tuje okrepitve, je to, da v Olimpijo niso prišli zaradi denarja. Sicer pa, razen Johna Hughesa sem poznal vse ostale. A o Johnu sem slišal toliko dobrih stvari, dokončno me je prepričal tudi posnetek njegove igre. Nismo dolgo omahovali s ponudbo.

* Matt Higgins je edini tujec, ki je po lanski sezoni ostal z Olimpijo. Preteklo leto zanj ni bilo najboljše, veliko se je ukvarjal s poškodbami kolen. Lahko letos od njega pričakujemo več? Bo dovolj zdrav za tekmovanje, v katerem ima ekipa samo v rednem delu na razporedu 54 tekem?

Matt je stoodstotno pripravljen. Vse poletje je trdo delal, samo da bi dokazal, da lahko igra v EBEL, in pripravljen je, da spet zaigra na najvišji možni ravni. Škoda, da se je lani, potem ko se je že vrnil po poškodbi, še enkrat poškodoval v finalu državnega prvenstva. Še zdaj trdim, da bi osvojili naslov državnega prvaka, če se Matt ne bi poškodoval. Ena stvar je gotova, Matt je odličen hokejist in res sem vesel, da se nam je pridružil.

Hannu Jarvenpaa

* Z novimi tujimi in večinoma precej izkušenimi hokejisti in mladim domačim jedrom lahko letos pričakujemo drugačno Olimpijo. Kakšna bo ta?

Vsi bi radi imeli hitro ekipo, drsalno močno. Hočem, da bodo tekmeci ob morebitnih zmagah nad nami govorili, da je bilo Olimpijo zelo težko premagati. Vem, da bodo vsi delali po svojih najboljših močeh, jaz jih bom poskušal usmerjati po pravi poti, jaz bom iskal prave kombinacije v peterkah. Čeprav imamo spet veliko tujcev, morajo in bodo vsi domači hokejisti dobili svojo priložnost. Morajo igrati na tekmah, ko nam ne bo šlo, ko bo izid tesen, ko bomo izgubljali za gol. Morajo izkusiti vse različne situacije, ki jih prinaša igra, in se iz teh učiti. Tudi vratarja bosta igrala dobro.

* Letos bo Olimpija v sezono krenila z dvema domačima in mladima vratarjema Alešem Silo in Matijo Pintaričem. Ste še vedno prepričani, da ste v tem elementu ubrali pravo pot?

Neverjetno velikokrat so me vprašali, ali resno mislim v mrežo postaviti ta mladeniča. Vsem sem odgovoril, da smo lani videli, da sta lahko kos bremenu tekem EBEL, da lahko igrata na tej visoki ravni. Če govorimo o konstantnosti, da, bilo je nekaj nihanj, a več ko bosta igrala, več izkušenj bosta nabrala, postala bosta še boljša. To je povsem preprosta enačba, ki jo moramo upoštevati. Za dobro slovenskega hokeja morata fanta igrati.

* Čez tri tedne Olimpijo že čakajo prve pripravljalne tekme. Kakšen bo režim dela do takrat?

Fantje bodo v prihodnje veliko delali na in zunaj ledu. Predvsem na ledu bomo začeli počasi, pametno, brez preskakovanja osnov. Vsi so se pripravljali na suhem, na sestanku, ki smo ga opravili pred prvim treningom, sem jih vprašal, koliko jih je letos poleti stopilo na led. Več kot polovica slačilnice je dvignila roko. Jasno mi je, da ne smemo začeti s premočnim tempom, če jih bom takoj 'ubil', bodo temu sledile le poškodbe. Telo se lahko v fitnesu, z dvigovanjem uteži, s tekom še tako pripravi, a le z enim napačnim gibom na ledu lahko zavržeš mesece dela v telovadnici. Tega pa seveda nočemo. Ko bo čas za prvo pripravljalno tekmo, vse še ne bo tako, kot bo moralo biti, bomo pa na pravi poti.

* Vse ekipe v EBEL so bile vse poletje precej aktivne pri trgovanju s svojimi hokejisti. Ste tudi vi za kakšno sekundo prekinili svoje delo in sledili njihovim potezam?

Za kakšno sekundo in pol pa sem jih res spremljal. (smeh) A navsezadnje vedno spoznaš, da je edino, kar lahko storiš, to, da poskrbiš le zase. Nekateri imajo težave z vratarji, nekateri imajo preveč igralcev in še in še je takih in drugačnih težav. Trenutno nas drugi ne zanimajo. Vem, da tudi moji igralci sledijo prestopom v ostalih moštvih, a trenutno smo v ospredju le mi. Ko pride tekmovalna sezona, bomo pa seveda vse tekmece preučili. Zdaj je za to še prekmalu.

* Ko že govorimo o ostalih ekipah EBEL, tudi na Jesenicah je prišlo do menjave trenerja. Največje rivale Olimpije je prevzel Finec Heikki Mälkiä. Ga poznate, in če ga, menite, da bo pravšnji trener za to slovensko moštvo?

Da, Mälkiäja dobro poznam, saj sva pred časom na Finskem dve leti vodila moštvo Saipa. On je bil glavni trener, jaz njegov pomočnik. Mälkiä je dober trener in verjamem, da se zaveda, pred kakšnim izzivom je. Upam, da mu bo šlo dobro, da bodo Jesenice dobile veliko tekem. No, z nami bodo seveda vedno izgubili. (smeh)

* Aleš Mušič se je pred mesecem nesrečno poškodoval, ko ga je izsilil voznik kosilnice, ob nesreči pa si je strgal ahilovo tetivo. Namesto njega ste ekipi pridružili Čeha Petra Šachla. Ste z Mušičem že navezali stik?

Aleš dobro okreva, celo bolje, kot je bilo pričakovati. Včeraj sva že govorila, seveda je to, kar se mu je zgodilo, zelo žalostno, a to je ena od tistih stvari v življenju, na katero nimaš vpliva. Dejal sem mu, da zdaj najbolj potrebuje počitek, dobro fizioterapijo in čas. Nočem, da se vrne 95-odstotno pripravljen, ker bi bil kot vsak drug igralec v isti situaciji povsem nepotreben. Ko se bo vrnil v ekipo, bomo morali biti zelo previdni s to poškodbo. Ko sem še igral, se je eden od mojih soigralcev prehitro vrnil na led, poškodba se mu je obnovila in končal je kariero. Res bomo morali paziti.

Zanimivo branje!

Vir: http://www.ekipa.org/index.php?p=nd&i=10990

_________________
OLIMPIJA gre

lep dan vam želi administrator foruma Malinuc

O Skandinavcih tudi pri nas veljajo različni stereotipi, med drugim tudi ta, da so prebivalci severne Evrope preveč vase zaprti in hladni. A Finec, ki že drugo leto sedi na klopi Olimpije, niti malo ne potrjuje tega. Zgovoren in simpatičen Hannu Jarvenpaa se je v svoji karieri preizkusil tudi v najmočnejši hokejski ligi na svetu, in ko se je zaradi osebnih razlogov odločil, da se vrne domov, je bila po njegovem mnenju to največja napaka v življenju. Za bralce Ekipe je med drugim razkril, zakaj ni nikoli postal lovec, povedal pa je tudi zelo zanimivo zgodbo o tem, kako je spoznal svojo ženo, s katero že petindvajset let živita v srečnem zakonu.

"Kot zanimivost moram na začetku povedati, da sem se rodil v mestecu, ki ima dokaj nenavadno ime, in sicer Ii. Takrat je tam živelo okoli šest tisoč prebivalcev in je od glavnega mesta Helsinki oddaljeno šeststo kilometrov proti severu. Zanimivo je, da mestece sploh ni imelo drsališča, temveč so vsako zimo zamrznili površino na nogometnem igrišču, da smo se lahko otroci naučili drsati," je razložil.

Odraščal je še z dvema bratoma in sestro in bil najmlajši v družini, vendar ne nujno najbolj priden, je še dodal. Bili so kot prava druščina, saj so veliko časa preživeli skupaj, se igrali, nagajali, in ko se je Hannu začel ukvarjati s hokejem, so bili prav oni tisti, ki so ga vozili na treninge. "S hokejem sem se začel ukvarjati relativno pozno, pri trinajstih, ko sem igral v sosednjem mestu, nato pa že s sedemnajstimi podpisal prvo profesionalno pogodbo in zaigral v najmočnejši finski ligi. Imel pa sem res sanjski začetek kariere. Na prvi tekmi sem namreč prišel na led, se prvič dotaknil ploščka in zadel. Razen tega sem bil povsem normalen otrok, ki je rad tekal okrog in lovil punce," je v smehu povedal Hannu, ki je z brati in sestro rad nagajal, še posebej ko staršev ni bilo doma.

Ko je bil star šest let, so en lep dan izkoristili za igranje bejzbola. Seveda ni treba posebej omenjati, da se dogodivščina ni končala srečno: "Namesto, da bi brat žogo zalučal čez streho, je ta pristala v kuhinjskem oknu. Strah nas je bilo in vsi smo jokali, ker nismo vedeli, kaj bi naredili. Vedeli smo, da bo brat tepen, ko se bosta mama in oče vrnila, zato si je pod oblačila stlačil knjige, da ga ne bi bolelo. Na koncu se je vse tudi zgodilo po naših predvidevanjih."

Čeprav je na Finskem hokej najbolj priljubljen šport, sta se Hannujev oče in stric ukvarjala z borilnimi veščinami. "Stric je sodeloval na olimpijskih igrah v Rimu leta 1964, kjer je zastopal Finsko v boksu. Tudi oba brata sta bila zelo talentirana za šport, vendar je bila njuna težava ta, da sta bila lena," nam je zaupal nekdanji odlični hokejist. Sam ni nikoli razmišljal o tem, da bi se vrgel v te vode, saj se mu zdi boksanje najtežji šport na svetu. "Nasprotnika sta namreč povsem sama v ringu in se borita za življenje ali smrt. Zato občudujem strica in vse njegove dosežke. Če ne bi postal hokejist, bi se najverjetneje ukvarjal s tekom, ki sem ga že od nekdaj oboževal. Tudi po televiziji si še danes rad ogledam atletska tekmovanja," je dodal.

Novi Gretzky

"V šoli sem bil povprečen učenec in trudil sem se po najboljših močeh. Sicer nisem bil med najbolj neumnimi v razredu, vendar tudi najpametnejši nisem bil. Vesel sem, da so vsi trije otroci pametnejši od mene," se spominja guljenja šolskih klopi. Ni presenetljivo, da je bil njegov najljubši predmet športna vzgoja, takoj za tem pa je uvrstil geografijo, medtem ko matematike ni nikoli zares maral. Ko je bil star sedemnajst let, je zaradi hokeja opustil šolanje, čeprav starši te odločitve niso podpirali. Prav takrat je Hannu namreč podpisal svojo prvo pravo pogodbo in se tudi odselil od doma. "Vedno sta mi govorila, da se mi lahko v hokeju hitro pripeti kaj takega, da ne bom mogel več nadaljevati kariere, in takrat bom brez izobrazbe. Prepričal sem ju, da se bom znašel in da bi se rad le preizkusil kot pravi hokejist. Obljubil sem jima, da se bom vrnil v šolske klopi, če stvari ne bodo potekale po načrtih. Vedno sem sanjal o tem, da bi postal učitelj športne vzgoje, in bi verjetno tudi dokončal univerzo, če mi ne bi uspelo."

A pot ga je zanesla med najboljše hokejiste, pozneje tudi prek Atlantika, zato niti ni imel časa oziroma potrebe po izobrazbi ali drugi službi. Ko se je njegova aktivna hokejska kariera bližala koncu, je dobil še mednarodno licenco za opravljanje trenerskega poklica. Le dve leti po tistem čudežnem prvem golu so se zanj že začeli zanimati onstran Atlantika, natančneje v Montrealu, vendar je ponudbo zavrnil. "Pogodba je bila tako slaba, da bi moral najverjetneje sam sesti v čoln in odveslati čez ocean. Štiri leta po tem me je izbralo moštvo Winnipeg Jets." Njegov začetek v najmočnejši ligi na svetu ne bi mogel biti lepši in takoj je osvojil srca domačih navijačev: "Še vedno se živo spomnim prve tekme, ki smo jo odigrali proti moštu iz Minnesote. V naši dvorani se je zbralo približno enajst tisoč gledalcev, ki so držali pesti za nas. Zadel sem kar štiri gole in nasprotnika smo premagali z rezultatom 7:4. Eden od mojih prijateljev je sedel na tribuni, in ko sem zadel svoj tretji gol, je starejša gospa zraven njega vzhičeno vstala in vzkliknila: Moj bog, v moštvu imamo novega Wayna Gretzkega."

Njegov razcvet v ligi NHL je kaj kmalu preprečila poškodba kolena, zaradi katere je bilo nadaljevanje njegove kariere dolgo pod vprašajem. "Na tekmi proti moštvu Edmonton Oilers sem naredil drugo največjo napako v svoji karieri. Ko sem sprejel plošček, sem sklonil glavo in v tistem trenutku se je z vso hitrostjo vame zaletel igralec nasprotnega moštva," je opisal to neprijetno izkušnjo. Izpustil je kar leto dni igranja in skoraj ves čas namesto na ledu preživel na zdravniški mizi in napornih terapijah. Njegovi delodajalci so tudi takrat verjeli vanj in v njegove sposobnosti, zato so mu kljub nič kaj zavidljivemu zdravstvenemu stanju podaljšali pogodbo. Vrnitev je bila naporna, vendar so se začele stvari počasi postavljati na svoje mesto. "Četrtega januarja pred dvaindvajsetimi leti sem se tako kot vedno doma pripravljal na trening, ko me je poklical brat in mi sporočil, da sta starša imela hudo prometno nesrečo in da je oče umrl, mama pa se bori za življenje."

Tragedija ga je zelo prizadela, seveda je takoj odšel domov in tam preživel mesec dni, dokler se mama ni počutila dovolj dobro. Tudi po vrnitvi so mu misli vedno tavale k njej in preminulemu očetu, kar se je poznalo tudi na njegovi igri. Kljub temu so pri moštvu verjeli vanj in mu ponudili, da še leto dni ostane pri njih. "Sploh ne morem opisati, kako sem se počutil tisto tretjo sezono v Kanadi. To nisem bil pravi jaz. Dal sem vse od sebe, vendar sem vse prevečkrat mislil na mamo, zato nisem igral dobro. Med sezono sem se odločil, da se vrnem na Finsko in skušam spet najti veselje do hokeja." Kot pravi, je bila to njegova daleč največja napaka, saj se po tem nikoli več ni uspel vrniti v NHL, čeprav si je to zelo želel. "Če zdaj pomislim na to, si večkrat očitam, zakaj se nisem bolj trudil in vztrajal. Seveda sem po vrnitvi domov lahko več časa preživel z mamo, to je res, vendar še vedno mislim, da bi moral bolj izkoristiti priložnost v Kanadi," je priznal. Za vse mu je bilo še toliko bolj žal, ker se je popolnoma zaljubil v Kanado in ljudi, ki živijo tam. "Kot hokejskega igralca so me tam zelo spoštovali in zgodilo se je, da sem koga povabil na pijačo, vendar mi ni bilo treba nikoli plačati. Še vedno skoraj vsako leto obiščem svoje prijatelje tam in pozdravim svoje nekdanje soigralce."

Telefon uporabljajo ribe

Bil je tudi član finske reprezentance, ki je na olimpijskih igrah v Albertvillu osvojila sedmo mesto, Hannu pa je bil izbran za najkoristnejšega igralca svoje ekipe. Pravi, da je vedno najraje igral proti Švedom, ki so bili njihovi veliki rivali, kljub temu pa je eno sezono preživel kot igralec švedskega moštva. "S tem je povezana zelo smešna zgodba. Finci se namreč veliko šalimo na račun svojih sosedov, še posebej glede njihove spolne usmerjenosti. Zato sem se hotel po prvem treningu prepričati, ali so res vsi švedski fantje homoseksualci. Ko smo se prhali, sem imel v roki milo in ga 'ponesreči' spustil. Nato sem se sklonil, da bi ga pobral, pri tem pa pazil, da je bila moja zadnjica obrnjena proti steni. Fantje so me le zgroženo gledali in me spraševali, kaj je narobe z mano. Zato sem jim povedal, kar si mislim, in niso bili najbolj veseli, da imam tako mnenje o njih. Igranje na Švedskem je bila ena lepših izkušenj v karieri, tudi ljudje so zelo prijazni in lahko vam povem, da niso vsi fantje homoseksualci," se je na ves glas zasmejal ob teh prijetnih spominih.

Po končani igralski karieri je deloval kot trener v Kanadi, ko ga je sredi noči zbudil dober prijatelj Frank Banham, ki ga je zanimalo, ali bi bil pripravljen sprejeti službo v Ljubljani. "Ves zaspan sem mu odgovoril, da me ponudba zanima, čeprav sem mislil, da se le šali. Na koncu se je izkazalo, da se le ni. Pozneje me je poklical še Matjaž Sekelj in tako sem pristal v Sloveniji." Na začetku sploh ni vedel, kaj naj pričakuje od države, samega hokeja in življenja pri nas, vendar je zaupal svojemu prijatelju, ki ni mogel prehvaliti dežele na sončni strani Alp. "Všeč mi je, da lahko tu v miru večerjam v restavraciji in se mi ni treba ukvarjati še z nadležnimi fotografi. Če me kdo po naključju prepozna na ulici, dobivam večinoma pozitivne odzive. Imam občutek, da ljudje potrebujejo Olimpijo in nas podpirajo."

Čeprav v Sloveniji preživlja svojo drugo sezono, ga še vedno preseneča, kako lahko avtomobili z rotacijsko lučjo parkirajo kar povsod in za dlje časa. Zaupal nam je tudi anekdoto, ki se mu je pripetila lansko poletje in po kateri se je kar nekaj časa počutil izgubljeno. "S prijateljem sva se vozila v kanuju, ko sva se kar naenkrat prevrnila in padla v vodo. Seveda sem pozabil prej iz žepa vzeti telefon, ki mi je padel in ga nisem dobil več nazaj. Mogoče ga zdaj uporabljajo ribe," je v šali povedal. Dobil je sicer nov mobilni telefon, vendar ni bila finska nokia, zato je kar naenkrat pozabil, kako ga mora uporabljati. Kot tipični Finec v prostem času rad ribari, medtem ko ima z lovom, še enim priljubljenim finskim konjičkom, slabe izkušnje. "Ko sem bil star trinajst let, sem se učil streljati s puško, na kar sem bil zelo ponosen. Vendar sem se nekega dne odpravil v gozd, na drevesu zagledal veverico in jo ustrelil. Ko sem videl, kako mrtva pada, sem začel neutolažljivo jokati in takoj zbežal. Od takrat nisem nikoli več lovil." Sicer pa v Sloveniji najbolj pogreša svojo ženo in tri otroke, ki so sicer že odrasli, vendar se vedno razveseli, ko ga obiščejo v novem domu.

"Upam, da se mi bodo letos za praznike pridružili tudi brata in sestra, žena pa me bo obiskala že čez nekaj tednov," je veselo povedal. Ker pri nekdanjem odličnem hokejistu ni nič običajnega, je tudi svojo življenjsko sopotnico, s katero sta poročena že petindvajset let, spoznal na sila zanimiv način. "Star sem bil sedemnajst let in prvič sem jo videl v hokejski dvorani. Ne, ni bila navijačica, temveč zapisnikarica. Dolgo sem potreboval, da sem jo prepričal, a mi je na koncu vendarle uspelo," se je pohvalil. Tudi ona in otroci so bili nad našo državo navdušeni in radi prihajajo sem, Hannu pa se počuti že povsem domače. "Pred dnevi sem prvič jedel krvavice in zelo so mi bile všeč. Kar pa imam najraje, je to, da se lahko vsako jutro na trening pripeljem s kolesom. Prepričan sem, da niti Jose Mourinho nima takšnega kolesa kot jaz," je prijeten pogovor šaljivo zaključil Hannu.

http://www.ekipa.org/index.php?p=nd&i=11712

_________________
VSI ZA ŠAMPIJONE ZELENE!!!

kdaj pride nov golman

	krtko62 je napisal/a:
	kdaj pride nov golman

Takrat ko boš ti nehal jamrat- torej NIKOLI!

_________________
VSI ZA ŠAMPIJONE ZELENE!!!

http://www.siol.net/sportal/sportal_plus/intervjuji/2011/03/intervju_s_trenerjem_tilie_olimpije.aspx

Intervju s finskim strokovnjakom !! Smile

V včerajšnjem prenosu zadnje tekme finala slovenskega DP, sem ujel informacijo, da se beljaški klub zanima za usluge našega stratega. Ali bo Finec ostal v Ljubljani in nadaljeval, ali bo odšel v Avstrijo bo znano v prihodnjih dneh.

http://www.siol.net/sportal/hokej/2012/04/hokejisti_olimpije_ostali_brez_trenerja.aspx

Izjemno čustveni strateg Hannu Järvenpää se poslavlja. Letos je osvojil je 3. mesto v ligi EBEL in 1. mesto v slovenskem DP in končal zelo uspešno sezono na klopi ljubljanske ekipe. Vse glasnejše so govorice, da bo nadaljeval v Beljaku.

Kdo bo nadomestil Jarvenpaaja? Najverjetneje slovenski trener, Zupančič, Zajc, Hebar?? Mogoče ob pridobitvi generalnega spoznorja, spet kakšen tujec.

http://www.rtvslo.si/sport/hokej/maelkiae-nasel-nov-dom-pod-roznikom/284710

Stari trener Acroni Jesenic, novi trener Olimpije ! Heikki Malkia ! Welcome to Ljubljana ! Smile

Finca, ki je z ekipo dosegel le 1 zmago v ligi EBEL in 1 zmago v pripravljalnem obdobju, je danes nadomestil Bojan Zajc, ki bo na trenerskem mestu, do prihoda novega stratega. Vodstvo kluba naj bi se zopet oziralo proti S. Ameriki. Več bo znano v prihodnjih dneh ...

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli